Pred 7000 leti, ko so se razvijale prve civilizacije na rodovitnih območjih Evfrata, Tigrisa in Nila, so tam nastale risbe z rastlinami in drevesi. Posamezne rastline so imele simbolni pomen v življenju takratnih ljudi (drevo življenja, rastline za darovanje). Že 1700 let pred Kristusom so Judje iz egiptovskega suženjstva prinesli običaj, da so nevesti naredili venček iz mirte (Stopar Metelko, 2004, 53–63).
Antična Grčija
O stari Grčiji vemo zelo veliko, saj so takrat že upodabljali in zapisovali na stene in papir (papirus). Grki so s cvetjem krasili oltarje, templje in poti do njih. Cvetje so kot okras nosili tudi sami.
Že iz tistih časov izhaja, da je vrtnica simbol ljubezni in lepote, zato so z njimi krasili neveste. Ta cvet ima še danes enak pomen in je najpogostejši cvet pri poročnih dekoracijah. Grki so prvi začeli uporabljati venčke, ki so jih sprva nosili v rokah, kasneje pa na glavah. Stari Grki pa so poznali tudi praznik spomina na mrtve in polagali vence umrlim. Takrat so nastale tudi prve »prodajalne cvetja«.
Rimljani
Rimljani so veliko navad povzeli po Grkih. Tudi pri njih je bila najpogostejša in najbolj čaščena roža vrtnica. Prav tako so izdelovali venčke in girlande, ki so jih uporabljali predvsem za nagrajevanje vojnih dosežkov, kasneje so jih uporabljali še pri plesanju ter jih pošiljali svojim najdražjim. Iz vrtnic pa so izdelovali tudi žele in med. Prav Rimljani pa so bili tisti, ki so izumili rastlinjak, saj so želeli imeti cvetje čez vse leto. Imeli so tudi posebne vrtove vrtnic (rozarije) – v tem obdobju so že oblikovali vrtove, saj so bili veliki porabniki cvetja. Začeli so oblikovati tudi prve šopke – žezla. Poznali so že veliko vrst cvetja (lilije, vrtnice, vijolice, hijacinte, krokuse, narcise, rožmarin, anemone, mak, mirto, pušpanj, ciprese, pinije, oleandre, lovor, vinsko trto in sadno drevje).
Romantika
V tem času je zaradi razpada Rimskega cesarstva in prihoda novih oblasti, cvetje sprva izgubljalo na pomenu. Z razcvetom gradnje gradov je zacvetela le upodobitev cvetja v grbih. Najbolj znan cvet tega obdobja je burbonska lilija oziroma iris. Cvetje je bilo le v manjših vrtovih, prevladovala so zelišča. Kasneje v tem obdobju, ko so se uveljavili številni običaji, pa je cvetje spet dobilo pomembno vlogo. Iz tega obdobja izhaja praznik vernih duš, dan spomina na mrtve pa so opustili. Venček iz zelenja je bil simbol žalosti. Ker je bil v tem času v ospredju Bog, je cvetje ponazarjalo duhovne vrednote (tridelni list jagode – Sveta trojica, štiridelni list – križ, palmov list –
mir …).
Renesansa
Ena bistvenih značilnosti renesanse je bilo obujanje antike, raziskovanje preteklosti in prenovitev umetnosti in znanosti, ki so živele v antiki. V ospredju je bil človek.
V tem času je Šved Carl von Linne uvedel dvojiško nomenklaturo, kar pomeni, da je dobila vsaka rastlina rodovno in vrstno ime. Imeli so velike vrtove z vodnimi površinami ter bogatim asortimanom cvetja in okrasnega drevja. Na teh vrtovih so prirejali zabave. Rastline so začeli prinašati tudi od drugod, za njihovo ohranitev pa so odprli prvi botanični vrt v Pisi. Izmenjavanje rastlin se je razvilo v pravo poslovanje, saj so odprli prvo borzo cvetja. Najvrednejša rastlina je bil tulipan in njegove čebulice so sprožale pravo evforijo: ena čebulica tulipana je bila vredna eno hišo. V tem obdobju je zaradi cvetja marsikdo obogatel, marsikdo pa tudi obubožal. Značilnost renesanse je tudi to, da so začeli uporabljati vaze in posebej za to namenjene posode.
Barok in rokoko
Baročno umetnost je predvsem Cerkev uporabljala v propagandne namene. Poigravali so se z linijami. Zanimivo je bilo vse, kar je vzbujalo presenečenje in občudovanje. Vrtove so načrtovali arhitekti. Uporabljali so barvni pesek, steklene kroglice in porcelanasto cvetje. Uporabljali so veliko marmorja, izdelovali vodomete in slapove, cvetju pa je bilo v vrtu namenjenega le malo prostora.
Kavalirji so svojim damam poklanjali pravo in umetno cvetje. V 17. stoletju so ustanavljali društva za gojenje in nego rastlin iz drugih dežel (predvsem za čebulnice in gomoljnice). Imeli so tudi posebna cvetlična praznovanja ter tekmovanja, kjer so cvetje strokovno ocenjevali in nagrajevali. Baroku sledi obdobje lahkotnosti, igrivosti in ljubkosti – to je rokokojsko obdobje. Življenjsko geslo je bilo: nazaj k naravi. Uporabljali so sveže cvetje, cvetje iz tila in čipk. V tem obdobju so začeli praznovati božič in ob tej priložnosti z lučkami krasiti drevesa, kar je bilo doslej neznano.
Klasicizem in romantika
Najprej se je pojavil nov arhitekturni način oblikovanja pohištva. Girlande so uporabljali kot motivni element krasitve prostora.V obdobju romantike se prvič pojavi bidermajer šopek, ki ga poznamo še danes. Najprej so ga začeli oblikovati v Nemčiji.
19. stoletje
V 19. stoletju se vrne v vrtove vse, kar je iz njih prej izginilo. Sestavni del vrtov so bili rastlinjaki. Konec 19. stoletja so poznali že preko 5007 sort vrtnic. Za večjo trajnost rezanega cvetja (predvsem kamelij, ki so bile v tem času zelo priljubljene) so iznašli cevke z vodo – epruvete. Množiti so se začele cvetličarne. Cvetje je postalo obvezen okras na porokah (Stopar Metelko, 2004, 61-62).
Cvetličarstvo danes
Razvoj mest, povečanje prebivalstva, spoznavanja v znanosti in razvoj tehnike so vodili v nove razsežnosti in smeri razvoja na vseh področjih umetnosti, ki jih imenujemo moderna umetnost (Stopar Metelko, 2004, 63). Značilno je vključevanje novih materialov in velik razpon v slogu oblikovanja. Veliko pozornosti je namenjene linijam. Leta 1919 v Nemčiji uzakonijo poklic cvetličarja. V 20. stoletju je že veliko cvetličarn, a vse v državni lasti. Trgovci so ponujali le nekaj različnih sort cvetja (vrtnice, gladiole, šmarnice, nagelj, praproti). Kasneje se začnejo podjetja privatizirati – sledijo jim tudi cvetličarne. S privatizacijo se začenja novo poglavje cvetličarstva, ponudbe cvetja
in materialov. Zaradi konkurence cvetličarne kar tekmujejo med seboj, katera bo ponudila več različnega cvetja. Cvetličarstvo postane donosna panoga z vedno novimi in razvijajočimi se trendi ter možnostmi oblikovanja in uporabe različnih materialov – nastane cvetličarna kot jo poznamo danes.